Ustavna odločba

Ustavno sodišče je na pobudo staršev otrok, ki obiskujejo zasebne osnovne šole, 4. decembra 2014 razsodilo, da je različno financiranje osnovnošolskih programov javnih in zasebnih šol, kot ga določa zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI), neustavno. Potem, ko je ustavno sodišče odločilo izenačiti financiranje javnih in zasebnih osnovnih šol, je Ministrstvo za izobraževanje že ocenilo dodatne stroške te odločitve za državo. Tako bi samo v letu 2014 v primeru stoodstotnega financiranja programov zasebnih osnovnih šol morala država odšteti dodatnih 290.000 evrov. Država je za izvajanje programov zasebnih osnovnih šol v letu 2014 skupno namenila nekaj manj kot 2,8 milijona evrov. Stroški 100-odstotnega financiranja pa bi bili verjetno veliko večji, če bi bil v Sloveniji delež šolarjev v zasebnih osnovnih šolah tako velik kot ponekod po Evropi. Po ZOFVI iz leta 1996 zasebni šoli za izvajanje javno veljavnega osnovnošolskega programa pripada 85 odstotkov sredstev, ki jih prejemajo javne šole. Osnovnošolsko izobraževanje je sicer po ustavi obvezno in se financira iz javnih sredstev.

Po podatkih iz omrežja Eurydice o izobraževanju v Evropi iz leta 2012 je na osnovnošolski in splošnoizobraževalni srednješolski stopnji javne šole v EU v povprečju obiskovalo 82 odstotkov šolarjev. V Sloveniji je ta delež 98,4 odstotka. Evropske države pa se na področju zasebnega šolstva precej razlikujejo tudi glede financiranja teh šol. V Evropi ni enotnega vzorca, saj so države oblikovale lastne strategije. Delež sofinanciranja zasebnih šol se med državami EU razlikuje, v grobem pa se zasebne šole delijo na tiste, ki so iz javnih sredstev (so)financirane vsaj 50-odstotno, in tiste, ki jih v celoti ali pretežno financirajo zasebniki oziroma nevladne organizacije. V Sloveniji zasebnim šolam, ki nimajo koncesije in izvajajo javno veljavne osnovnošolske in srednješolske programe, po zakonu pripada 85 odstotkov sredstev, ki jih država oziroma lokalna skupnost zagotavlja za izvajanje programa javne šole. Zasebnim šolam pa ne pripadajo sredstva za naložbe, investicijsko vzdrževanje in opremo.

Pobudnikom ohranitve javnega šolstva se odločba Ustavnega sodišča zato zdi nepremišljena, saj načenja uveljavljen sistem javnega šolstva. Pobudniki peticije opozarjamo tudi, da tokratna odločba Ustavnega sodišča o tem vprašanju ne upošteva njegove predhodne, drugačne sodbe izpred nekaj let, ko je sodišče o tem odločalo v drugi sestavi sodnikov. Takšna odločitev ustavnih sodnikov po naši oceni dolgoročno tudi vabi, da se naredi še en korak. Ta bi lahko bil, da bodo zasebne osnovne šole zdaj zahtevale, da jim država zagotovi tudi denar za izgradnjo ali najem prostorov za šolo. Pobudniki peticiji menimo, da se z odločitvijo Ustavnega sodišča na velika vrata odpira prostor zasebnemu šolstvu oziroma privatizaciji javnega sektorja izobraževanja. Ko je bila leta 1996 sprejeta zakonodaja, ki je omogočila zasebne šole, se je zdelo prav, da starši, ki si želijo nekaj dodatnega ali posebnega za svoje otroke, kar naj bi omogočale zasebne šole, za to tudi nekaj dodatno prispevajo.

Ustavna-odločba-U-I-269-12
 Prenesi v .pdf